Razvojna kapica za razvojni preboj

Objavljeno v časniku Finance Manager, 3.6.2022

Razvojna stagnacija Slovenije se pozna neposredno v naših žepih. Ko smo se leta 2007 pridružili evru je bila povprečna bruto plača 1260 evrov v Sloveniji in 2630 evrov v Nemčiji. Petnajst let kasneje je razmerje med slovensko in nemško plačo ostalo nespremenjeno in slovenski delavec ostaja pol manj vreden od nemškega, čeprav sta po izobrazbi, pridnosti in predanosti v celoti primerljiva.

Med petnajstimi največjimi podjetji pri nas ni nobenega, ki bi nastalo v samostojni Sloveniji. V 31 letih nam ni uspelo ustvariti nobenega novega velikega podjetja, kaj šele, da bi ustvarili svetovno uspešno podjetje, kot je npr. Hrvaški Infobip. Brez velikih svetovno uspešnih podjetij s sedežem v Sloveniji nimamo nobene možnosti povečati dodane vrednosti na zaposlenega in posledično naših plač.

Svetovno uspešnih podjetij ne bodo naredili ljudje z minimalno plačo. Če želimo razvojni preboj, moramo spodbuditi najboljše ljudi, da še povečajo svoje ambicije.V Sloveniji se vrhunskim inženirjem, tržnikom, prodajalcem in menedžerjem bolj splača jadrati po Kornatih kot trdo delati, saj jim od vsakega dodatnega evra, ki ga zaslužijo, 66 centov pobere država.

Glavni problem obdavčitve plač pri nas so neomejeni prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Januarja sem želel nagraditi svojega vodjo razvoja za zelo uspešno delo v lanskem letu z 4600 evri nagrade. Ko je od tega zneska na svojem računu videl samo 1500 evrov, medtem ko je šlo več kot tri tisoč evrov za davke in socialne prispevke, je motivacijski učinek nagrade v celoti izpuhtel. Če bi v Sloveniji uvedli razvojno kapico, bi se izplačilo na njegov račun povečalo za 50% medtem, ko bi država še vedno od njega dobila 2300 evrov dohodnine.

Ob zadnjem poskusu uvedbe razvojne kapice v Sloveniji so sindikati upravičeno opozorjali, da razvojne kapice ne moremo uvesti, če ne nadomestimo 150 do 250 milijonov evrov izpada prihodkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Vendar imamo v Sloveniji davčni vir, ki bi ta izpad prihodkov v celoti nadomestil. Kot so februarja poročale Finance so normirane fizične osebe z dejavnostjo v letu 2020 plačale samo 60 milijonov evrov davkov ob skoraj poldrugi milijardi prihodkov.

Normiranci so trenutno največji davčni obvod, ki ga masovno zlorabljajo posamezniki, ki delajo za tuja tehnološka podjetja, saj jim omogoča obdavčitev prihodkov po 4,5% efektivni stopnji! V kolikor bi obdavčili normirance v tehničnih in IT dejavnosti, ki so imeli v letu 2020 skupaj več kot 700 milijonov evrov prihodkov, po normalni davčni stopnji, ki velja v Sloveniji, bi brez težav pobrali dodatnih 250 milijonov evrov davkov in prispevkov ter s tem v celoti nadomestili izpad prihodkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki bi ga prinesla uvedba razvojne kapice.

Razvojna kapica je že v veljavi za odvetnike in druge samostojne poklice, ki ne glede na višino plače, ki jo prejemajo, plačujejo obvezne socialne prispevke v maksimalni višini 2.481 evrov. Razvojno kapico bi morali uvesti že samo zaradi tega, da odpravimo neupravičeno razlikovanje med poklici. Ampak še bolj kot socialna pravičnost je pomembno to, da brez razvojne kapice ne bo razvojnega preboja v Sloveniji in s tem večje blaginje za vse.