Zakaj je treba Golobovi vladi gledati pod prste

Objavljeno v časniku Finance Manager, 7.10.2022

Novembra 2020, na vrhuncu totalitarnih teženj Janševe vlade, sem dal pobudo za ustanovitev Pravne mreže za varstvo demokracije. Skupaj z Amnesty International, Pravno Informacijskim Centrom, Danes je nov dan in zavodom Open smo pri Pravni mreži v zadnjih dveh letih pomembno prispevali, da Slovenija ni šla po poti Orbanove Madžarske.

Poleg jeze zaradi arbitrarnosti in nezakonitosti vladnih odločitev v času pandemije, je bil pomemben vzgib za mojo družbeno aktivacijo prepričanje, da ni kapitalizma brez demokracije. Kapitalizem namreč temelji na individualni svobodi in vladavini prava. V kolikor ni pravne države ter spoštovanja človekovih pravic pade tudi zaščita zasebne lastnine in spoštovanje pogodb.

Zdi se, da pod novo slovensko vlado demokracija in klasične politične pravice ne bodo tako ogrožene kot so bile doslej. Vendar se pojavlja druga nevarna težnja in sicer razmišljanje o demokraciji brez kapitalizma pri čemer se za politični vzvod zopet uporablja kriza, tokrat energetska namesto zdravstvene.

Pravilno je, da Golobova vlada zaščiti del prebivalstva, ki je najbolj prizadet zaradi rasti cen energentov in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Vendar lahko to stori z ukrepi, ki ne spodkopavajo temeljev kapitalistične ekonomske ureditve, podobno kot bi lahko Janševa vlada upravljala s pandemijo zakonito in v skladu z demokratičnimi načeli.

V trenutni slovenski vladi je vsaj ena stranka, ki odkrito zagovarja socialistično gospodarstvo in nasprotuje kapitalizmu. Ko je Golobova vlada začela z administrativnim določanjem cen energentov, v tem nisem videl samo ukrepov proti energetski krizi, ampak tudi morebitni nastavek bolj obsežnega vpletanja države v delovanje tržne ekonomije. Ko vladna stranka nasprotuje gradnji zasebnih bolnišnic, v tem vidim predvsem prve znake omejevanja zasebne gospodarske pobude in ne resničnih namenov izboljšanja našega zdravstvenega sistema.

Gibanje Svoboda je ideološko še precej velika neznanka in ni še jasno kakšen bo vpliv Levice na Golobovo vlado. Vendar je vsekakor zaskrbljujoče, da je predsednik vlade osrednji govorec na kongresu ekonomske demokracije, ki ga je stranka Levica organizirala včeraj v Mestnem muzeju v Ljubljani. Tako kot je demokratični socializem samo drugo ime za komunizem, je ekonomska demokracija samo drugo, marketinško bolj sprejemljivo ime za samoupravljanje. V kolikor se takšne alternativne lastniške modele začenja spodbujati na škodo lastnikov kapitala, se lahko hitro vrnemo v Kardeljeve čase. Še posebej zato, ker v Sloveniji nimamo tradicije kapitalizma in imamo domači kapitalisti omejeno politično moč, da preprečimo leve populistične ideje.

Upam, da nova vlada ne bo podlegla ideološkim revolucijam, ki bi Sloveniji vzela desetletje razvoja. Kar me tolaži je, da se še ni zgodilo, da bi katera demokratična država prostovoljno zamenjala kapitalizem s kakšnim drugim ekonomskim modelom. Državljani namreč uzurpacijo ekonomske moči hitro občutijo v svojem žepu in še pravočasno zamenjajo oblast preden si le-ta lahko podredi tudi ekonomske vzvode družbene moči.