Jedrski obrat tehnoloških velikanov

Objavljeno v časniku Finance Manager, 15.11.2024

Letošnji oktober je bil prelomen mesec za jedrsko energijo, saj so Microsoft, Google, Amazon in Oracle objavili dogovore za dolgoročen nakup električne energije iz obstoječih jedrskih elektrarn ter milijardne naložbe v razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev. Tehnološki velikani, ki jih še pred pol leta ne bi niti malo povezoval z jedrsko energijo, so v trenutku postali najpomembnejši dejavnik njene prihodnosti.

Razlog za njihovo zanimanje za jedrsko energijo je jasen. Tehnološki velikani imajo skupaj že več kot tisoč podatkovnih centrov, ki porabijo za sto takšnih jedrskih elektrarn, kot je v Krškem, električne energije. Zaradi revolucije na področju generativne umetne inteligence se bodo njihove potrebe po električni energiji v prihodnjih letih pomnožile in samo sončne in vetrne elektrarne ne bodo zadostovale za predvideno rast potreb po elektriki za napajanje podatkovnih centrov. Še posebej, ker zaradi narave porabe baterijsko shranjevanje za njih ni ekonomično.

Jedrska tehnologija na katero tehnološki velikani najbolj stavijo, so mali modularni jedrski reaktorji. Prvi tak reaktor so začeli uporabljati že pred 70 leti v ameriški jedrski podmornici Nautilus, vendar zaradi visokih stroškov razvoja ta tehnologija ni nikoli postala zanimiva za civilne namene.

Mali modularni reaktorji se namreč izdelujejo industrijsko, saj so dovolj majhni, da se kupcem dostavijo v enem kosu, podobno kot se pred leti v Krško v enem kosu dostavili jedrske uparjevalnike. Ocena je, da je potrebno prodati vsaj sto malih reaktorjev, da se povrne sto milijard dolarjev velika investicija v njihov razvoj in izgradnjo linije za njihovo proizvodnjo.

SpaceX z vsako uspešno izstrelitvijo dokazuje, da lahko Silicijeva dolina v nekaj letih reši tehnološke težave, ki so se 70 let zdele nerešljive. Vendar hitro in udarno delovanje (»Move fast and break things«) v primeru jedrske energije naleti na upravičen strah, kako bo z varnostjo delovanja malih modularnih reaktorjev in dolgoročnim shranjevanjem jedrskih odpadkov. Tehnooptimizem, podkrepljen z milijardami evrov, ki jih tehnološki velikani lahko namenijo za oblikovanje javnega mnenja, bo torej potrebno uravnotežiti z neodvisnim nadzorom in realno oceno dolgoročnih posledic jedrske energije.

Trenutno dogajanje v svetu jedrske energije seveda neposredno vpliva na Slovenijo. Zaradi vseh sprememb in negotovosti bi bil letošnji november najbolj napačen trenutek za dolgoročne odločitve glede uporabe jedrske tehnologije pri nas. Za tehnološke velikane deset milijard evrov ni veliko (samo Google ima na računu sto milijard evrov gotovine), medtem, ko je za Slovenijo to lahko razlika med blaginjo in revščino.

Če se izkaže, da so vprašanja varnosti nerešena in stroški obratovanja jedrskih elektrarn preveliki v primerjavi s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, si ne moremo privoščiti nasedle naložbe v JEK2. Če se izkaže, da bodo mali modularni reaktorji prinesli preporod v uporabo jedrske energije, si po drugi strani ne moremo privoščiti nekonkurenčnega gospodarstva, če zamudimo ta trend. Edina dobra stran polomije z referendumom glede JEK2 je, da so se v Sloveniji odprla prava vprašanja, na katera nam morajo v naslednjih letih strokovnjaki podati dobre odgovore.

Ko opazujem vlaganja tehnoloških velikanov v nove vire električne energije za njihove podatkovne centre, se ne morem znebiti občutka že videnega. Spomnim se namreč konca devetdesetih, ko so takratni tehnološki velikani vlagali desetine milijard evrov v širokopasovni dostop do Interneta. Njihovi vložki se niso povrnili in mnogi med njimi niso preživeli zloma pikakom podjetij, vendar so nam zapustili poceni in skoraj neomejena širokopasovna omrežja, ki so omogočila nastanek današnjih tehnoloških velikanov.

Utegne se zgoditi, da bo konec tega desetletja prišlo do zloma podjetij s področja generativne umetne inteligence in da bomo končali z ogromnim presežkom energetske infrastrukture. To bi privedlo do poceni električne energije v skoraj neomejenih količinah in v temeljih spremenilo ustroj sveta.