Vstopna droga v programiranje

Objavljeno v časniku Finance Manager, 20.6.2025

Moj dobri prijatelj ima že dolgo časa zamisel za računalniško aplikacijo. Z uporabniškega vidika jo je že podrobno razdelal, ampak ker ni programer niti nima sredstev, da programerje zaposli, je ideja dolga leta čakala v predalu. Pred kratkim me je z velikim zadovoljstvom poklical in povedal, da je aplikacijo zdaj izdelal kar sam s pomočjo umetne inteligence.

Ko sem pred dvema letoma pisal o demokratizaciji programiranja, ki ga bo prinesla umetna inteligenca, sem imel v mislih natanko ljudi, kot je on. V teh dveh letih se je namreč razvila potrebna infrastruktura, da lahko tudi neprogramerji generirano računalniško kodo povežejo s strežniki, podatkovnimi bazami in preostalimi sistemi, ki so potrebni, da računalniška koda zanesljivo deluje. Poleg storitve Replit, ki jo je uporabil moj prijatelj, imamo tako sedaj še Lovable, Bolt, v0 in ducat drugih storitev, ki neprogramerjem omogočajo razvoj netrivialnih računalniških programov. Naj posebej izpostavim in priporočim Lovable, saj je to trenutno najbolj vroče evropsko zagonsko podjetje.

Ko sva se s prijateljem dobila, da mi pokaže aplikacijo, ki jo je naredil, je doseženo name narerdilo velik vtis. Tudi dobremu programerju bi vzelo vsaj dva tedna, da bi tako aplikacijo sprogramiral ročno. Aplikacija je namreč vključevala ne samo vse ključne funkcionalnosti, ampak tudi velik del podrobnosti, ki na koncu naredijo aplikacijo uporabno. Vendar je moj prijatelj trenutno tehnologijo pripeljal do njenih skrajnih zmožnosti, zato se so kmalu pojavile razpoke v aplikaciji, ki jih ni mogel sam odpraviti. Ko je želel popraviti eno pomankljivost, sta se pojavila dva nova hrošča in tako naprej v začaranem krogu.

In tu je prišlo največje presenečenje. Da bi presegel omejitve umetne inteligence, je moj prijatelj začel pregledovati generirano računalniško kodo in poskušal razumeti, kako deluje, pri čemer si je seveda spet veliko pomagal z umetno inteligenco, da mu razloži, česar ni vedel ali razumel. Nevede in mimogrede je začel spoznavati programerske koncepte in podrobnosti tehnologije, česar se nikoli ne bi lotil, če ne bi bil soočen s konkretnim problemom nedelujoče aplikacije.

Opisana zgodba ni osamljena. Čedalje več primerov je, ki kažejo, da razvoj računalniških aplikacij s pomočjo umetne intelignece za neprogamerje pomeni vstopno drogo v programiranje. Morda pa se ponavlja zgodba iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se neprogramerji najprej lotili napredne uporabe Lotus 1-2-3, potem spoznali dBASE in na koncu s pomočjo Clipperja ustvarili celo komercialno zelo uspešne aplikacije. Kar nekaj znanih slovenskih računalniških podjetij je nastalo po tej poti.

Namesto da se programerji bojimo vstopa nepovečenih laikov v naš ceh, predlagam, da jim stopimo naproti in pomagamo s tem kar najbolje znamo - s svojim poznavanjem tehnologije in dobrih praks razvoja računalniških aplikacij. Neprogramerje privlači razvoj računalniških aplikacij, ker imajo konkretno težavo, ki jo želijo rešiti. Marsikatera od teh težav nikoli ne bi pritegnila pozornosti programerjev in torej dobila možnost, da se dokaže na trgu. Ko pa se enkrat jasno pokaže potreba po produktu, lahko programerji zopet prevzamemo inženirske vajeti in poskrbimo, da bo računalniška aplikacija ne samo reševala pravo težavo, ampak da bo tudi varno shranjevala podatke, dobro delovala pri velikem številu uporabnikov ter ne bo imela zapletov z varnostjo in zanesljivostjo delovanja.