Mi smo šli v disko, mladi danes pa na hekaton

Objavljeno v časniku Finance Manager, 2.7.2026

Moje zagonsko podjetje *codeplain je maja in junija organiziralo oziroma sponzoriralo dva hekatona. Prvega smo pripravili sami v Ljubljani, drugega pa smo v Londonu zgolj sponzorirali. Obakrat sem imel občutek, da ne gledam le tehnološkega dogodka, ampak novo obliko druženja, učenja in ustvarjanja za mlajšo generacijo.

V Ljubljani se je sredi maja zbralo 30 ljudi, ki so namesto običajne sobote ves dan programirali, oblikovali in sestavljali nove ideje v delujoče prototipe. Hekaton je namreč dogodek, na katerem je treba v zelo kratkem času, običajno v 24 do 48 urah, priti od začetne zamisli do končnega izdelka. A še pomembnejši od izdelka samega je proces njegovega nastajanja. Ključ hekatona je, da se stvari lotimo drugače kot običajno: z drugo tehnologijo, z drugim namenom ali z drugimi ljudmi.

Čeprav hekatone poznamo že dve desetletji, so po koroni z generacijo Z dobili nov zagon. Ta išče nove načine druženja, ki so precej drugačni od navad prejšnjih generacij. Namesto zabave na koncertih ali po klubih do jutra je za pripadnike generacije Z zabava to, da ves konec tedna preživijo v koderskem klubu in razvijajo zanimivo mobilno aplikacijo.

Hekatoni pa niso le nova oblika druženja generacije Z, ampak tudi zelo priročno orodje, kako v podjetje prinesti nova znanja in veščine. Pogosto se namreč zgodi, da ljudje niso pripravljeni niti poskusiti novih pristopov, pri čemer jim kot priročen izgovor služijo sprotno delo in vsakodnevne naloge. Prav s tem, da prekinejo rutino, hekatoni odprejo prostor za nove ideje. V zadnjem času so zato posebej priljubljeni AI-hekatoni, saj vodstva številnih podjetij menijo, da zaposleni prepočasi usvajajo možnosti umetne inteligence.

Organizacija takšnega dogodka zahteva veliko truda. Za hekaton, ki smo ga maja organizirali v Ljubljani, je morala naša ekipa ne le organizirati prostor ter poskrbeti za hrano in pijačo, ampak predvsem pritegniti udeležence z zanimivim izzivom in privlačno nagrado. Čeprav to ni njihov glavni namen, so hekatoni običajno boljši, če se posamezniki povežejo v ekipe, ki tekmujejo za zmago in nagrade. Občutek pripadnosti in priyadevanje za skupni cilj sta verjetno med glavnimi razlogi, da so hekatoni tako priljubljeni pri generaciji Z.

Našega hekatona se je na koncu udeležilo 30 ljudi, ki so ustvarili 12 projektov. Junijski hekaton v Londonu, ki smo ga sponzorirali, pa je bil na povsem drugi ravni: udeležilo se ga je 300 ljudi, organiziral pa ga je klub Encode, ki se z organizacijo hekatonov ukvarja profesionalno. Na leto pripravijo med 30 in 40 hekatonov, torej skoraj enega na teden.

Klubi, kot je Encode, niso tako zelo drugačni od diskoklubov iz moje mladosti. Če nas je takrat povezovala glasba, generacijo Z danes povezuje tehnologija. V obeh primerih pa so potrebni infrastruktura, prostor in ljudje, ki poskrbijo, da se mladi lahko srečajo in da jih poveže skupni interes.

V Sloveniji trenutno nimamo kluba, primerljivega z londonskim Encodom. Imamo pa že nekaj hekatonov z večletno tradicijo, med katerimi sta najbolj znana DragonHack in Arnesov HackathON. Zdi se, da je trenutek pravi, da tudi pri nas nastane prostor, kjer se bodo mladi srečevali, učili in skupaj gradili nove projekte. Kiberpipa je bila pred 20 leti gojišče talentov slovenske internetne generacije, danes pa Slovenija potrebuje prostor, kjer bo rasla njena AI-generacija.